fbpx

‘Miselna dieta’: Dieta, ki jo moraš poskusiti še ta mesec!

Koristi so neskončne!

Običajno so diete na slabem glasu in se jih nikakor ni priporočljivo držati, saj so vse prej kot koristne za tvoje zdravje. Vendar pa to nikakor ne drži za ‘miselno dieto’!

In kaj to sploh je? Miselna dieta’ pomeni naučiti se, kako izločiti vzorce ‘brezveznega in nezdravega razmišljanja’, ki nas lahko ovirajo pri delu, prijateljskih odnosih in v zvezah ter tudi v odnosih z našimi telesi. Najboljše pa je, da se ti pri tej dieti ni treba odreči popolnoma nobeni hrani!

Kako se lotiti ‘miselne diete’:

1. Vzemi si čas za “izpraznitev” glave. V povprečju imamo med 60.000 in 80.000 misli na dan – to je veliko in lahko postane precej naporno. Vzeti si čas, da resnično umirimo um in ustavimo nenehno notranje kramljanje, pa tudi če je to le pet minut na dan, lahko naredi ogromno spremembo.

2. Zapiši svoje misli in naredi prednostni seznam. Naše misli so pogosto polne skrbi, stresa in opravil, zaradi česar imamo občutek prenatrpanosti. Če se ti je v glavi porodila misel, si jo zapiši in se nato odloči, kaj boš naredila glede nje. Če ti ni treba ukrepati, potem to misel čim prej pozabi.

3. Dejansko poslušaj ljudi. Dober način ugotavljanja, ali dejansko poslušaš druge je, da preveriš svoje misli, medtem ko ti drugi nekaj pripovedujejo – vprašaj se, ali razmišljaš o svoji zgodbi, ki jo nameravaš kasneje povedati in o tem, kako bi vskočila v zgodbo in povedala svojo anekdoto? Če je tako, potem res ne poslušaš. Osredotoči se na to, kar ti drugi govorijo, ne da bi te skrbelo, kaj boš na to temo povedala kasneje – ne le, da se boš počutila bolj umirjeno, ampak boš opazila tudi, da ljudje okoli tebe bolje reagirajo na tvoje besede.

4. Sprosti se. Edina oseba, ki pričakuje, da boš popolna, si ti. Dovoli si, da ne narediš vse stvari popolno. Krivdo si boš na ta način veliko lažje oprostila.

5. Preusmeri svoje razmišljanje. Način, kako razmišljamo o stvareh, vpliva na naša čustva, zdravje in naša telesa, zato je naučiti se, kako preusmeriti svoje razmišljanje, najpomembnejše za zdrav način življenja. Dramatiziranje situacij nas lahko pripelje do nerazumnih in napačnih odločitev in odziva v “obrambnem” stanju, ne pa do odprtosti in racionalnosti.