Če opazite spremembe po jemanju zdravila – povejte farmacevtu.
Če niste prepričani – vprašajte farmacevta.
Če želite prispevati – pomagajte poročati o neželenem učinku.

Klinično preverjena zdravila dokazano preprečujejo in zdravijo številne bolezni. Vendar pa ima lahko vsako zdravilo, tudi tisto, ki ga uporabljamo vsak dan, neželene učinke. V kliničnih raziskavah sodeluje omejeno število ljudi, zato se nekateri neželeni učinki pokažejo šele, ko zdravilo začne uporabljati širša populacija, z različnimi boleznimi, zdravili in življenjskimi navadami. Kot neželeni učinek zdravila obravnavamo vsako škodljivo in nenamerno reakcijo, ki lahko nastane pri odmerkih, ki se običajno uporabljajo v zdravljenju.

V Lekarniški zbornici Slovenije tako poudarjajo medsebojno sodelovanje vseh institucij in posameznikov pri poročanju. Na to opozarja tudi letošnja kampanja »Vsi lahko prispevamo k varnejši uporabi zdravil.« ob mednarodnem tednu ozaveščanja o pomenu obveščanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil (#MedSafetyWeek 2025), ki bo potekal do te nedelje, in sicer na ravni Evropske Unije pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. V letošnji kampanji sodeluje že 131 organizacij iz 117 držav, v Sloveniji pa jo koordinira Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

»Če o teh opažanjih ne poročamo, jih nihče ne zazna. Če jih nihče ne zabeleži, se ne raziskujejo. In če se ne raziskujejo, se jih ne da preprečiti. Raziskave kažejo, da je prijavljenih le 5–10 % vseh dejanskih neželenih učinkov, kar pomeni, da več kot 90 % pomembnih informacij o varnosti zdravil ostaja neizkoriščenih in s tem tudi priložnosti, da bi preprečili zaplete pri drugih bolnikih. Vsako poročilo šteje, tudi tisto, ki se zdi majhno, samoumevno ali negotovo. Za poročanje je dovolj že sum, da bi zdravilo lahko povzročilo težavo,« pojasnjuje mag. Bojan Madjar, nacionalni koordinator farmacevtske skrbi vprašaj o svojem zdravilu pri Lekarniški zbornici Slovenije.

Farmacevti kot vezni člen med pacientom in sistemom

Magistri farmacije v lekarnah so pogosto prvi strokovnjaki, na katere se bolniki obrnejo, ko se pojavijo težave  z neželenimi učinki zdravil. Njihovo strokovno znanje, poznavanje terapij in neposreden stik s pacienti omogočajo, da hitro zaznajo spremembe, ki bi lahko kazale na neželene učinke.

Farmacevt lahko:

• pomaga pacientu prepoznati simptome, ki bi lahko bili povezani z zdravilom,
• svetuje, kako ukrepati in kdaj obiskati zdravnika,
• pomaga izpolniti poročilo za JAZMP,
• opozori na interakcije z drugimi zdravili, prehranskimi dopolnili ali rastlinskimi pripravki.

S tem farmacevt postane vezni člen med pacientom in sistemom oziroma je tisti, ki poskrbi, da pomembna informacija dejansko prispeva k varnejši uporabi zdravil.

Brezšivna skrb in pregled uporabe zdravil

Z uvedbo storitve brezšivne skrbi se je vloga farmacevta pri spremljanju varne uporabe zdravil še okrepila. Storitve brezšivne skrbi izvajajo farmacevti v bolnišnicah in v lekarnah na primarni ravni. V lekarni lahko magister farmacije izvede pregled uporabe, kadar opazi, da bi pacient lahko imel težave, povezane z zdravili. Eden od ključnih kriterijev za vključitev v to storitev so tudi primeri pacientov, ki jemljejo pet ali več zdravil in opisujejo simptome, ki bi lahko kazali na neželene učinke. S tem farmacevt sistematično pregleda vsa zdravila, preveri možne interakcije, podvojitve ali nepravilno uporabo in pripravi priporočila za varnejše zdravljenje. Rezultat so večja varnost, boljše počutje in večje zaupanje pacienta v zdravljenje.