Neprilagojena hitrost ostaja eden glavnih vzrokov prometnih nesreč v Sloveniji. Lani je bilo na slovenskih cestah zabeleženih 93 smrtnih žrtev, kar predstavlja 37-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024. Po podatkih Agencije za varnost prometa Republike Slovenije (AVP) že manjše znižanje povprečne hitrosti bistveno zmanjša tveganje za hude poškodbe in smrtne izide.

V zadnjih letih imajo tako pomembno vlogo pri umirjanju prometa tudi sistemi za merjenje hitrosti, kar je v prid zlasti najranljivejšim skupinam udeležencev v prometu.

Prisotnost meritev vpliva tudi na znižanje hitrosti

Izkušnje slovenskih občin kažejo, da že sama prisotnost prikazovalnika ali radarskega ohišja vpliva na hitrost vožnje. Prikazovalniki hitrosti, teh je na slovenskih cestah že preko 1.000, so po uradnih podatkih učinkovit preventivni ukrep. na večini lokacij znižajo povprečno hitrost za 1 do 3 km/h (za 2 do 8 %), s čimer povečujejo pozornost voznikov in varnost, zlasti v naseljih, šolah in vrtcih.

Namen takšne postavitve je tako predvsem preventiven, saj vozniki ob zaznavi nadzora hitrost prilagodijo razmeram na cesti. Podatki kažejo še, da se na odsekih, kjer se hitrost redno nadzira, prometna varnost izboljšuje, število nevarnih situacij pa zmanjšuje. Gre za pristop, ki ga že vrsto let uporabljajo številne evropske države kot učinkovit ukrep za umirjanje prometa, zlasti v bližini naselij, šol in drugih območij z večjo ranljivostjo udeležencev v prometu.

Na slovenskih cestah so razširjeni tudi stacionarni radarski merilniki, ki jih je okrog 50, ohišij pa preko 150. »Radarska ohišja so zanimiv primer dobre prakse. Podatki namreč kažejo, da njihova prisotnost, čeprav gre pravzaprav za »prazne« radarske merilnike, deluje izrazito preventivno. Učinek umirjanja prometa je pogosto celo večji kot pri prikazovalnikih hitrosti ali fizičnih ovirah, kot so ležeči policaji, saj se nevarna in prehitra vožnja na teh odsekih skoraj povsem umiri,« pojasnjuje Sašo Živković, direktor podjetja Intermatic.

Slovenija vstopa v novo fazo: sekcijsko merjenje hitrosti

Naslednji pomemben korak na področju prometne varnosti bo uvedba sekcijskega merjenja hitrosti na slovenskih avtocestah. Tak sistem meri povprečno hitrost vozila med dvema točkama in spodbuja voznike k enakomerni in varni vožnji skozi celoten odsek.

Sekcijsko merjenje je v številnih državah Evropske unije že uveljavljen sistem, po njegovi uvedbi pa so zabeležili:

• zmanjšanje najvišjih prekoračitev hitrosti,
• bolj enakomeren prometni tok,
• manj prometnih zastojev in
• manj hudih prometnih nesreč.

Slovenija se tako pridružuje državam, ki prometno varnost krepijo s sodobnimi in sistemskimi rešitvami. »Meritve hitrosti so eden ključnih ukrepov za umirjanje prometa. Izkušnje iz Slovenije in tujine jasno kažejo, da njihova prisotnost prispeva k znižanju hitrosti in večji varnosti vseh udeležencev v prometu. Cilj je predvsem umirjanje prometa s pomočjo preventivnih ukrepov, vendar praksa žal kaže, da najboljše rezultate dosežemo s premišljeno kombinacijo preventivnih in nadzornih ukrepov. Takšen celovit pristop je najučinkovitejši pri dolgoročnem zmanjševanju hitrosti in izboljšanju prometne varnosti,« poudarja Sašo Živković, direktor podjetja Intermatic.

Prometna varnost kot skupna odgovornost

Prometna varnost je skupna odgovornost vseh, torej države, lokalnih skupnosti, strokovnjakov in voznikov. Sodobni sistemi merjenja hitrosti predstavljajo pomemben del širših prizadevanj za zmanjšanje števila prometnih nesreč in ustvarjanje varnejšega prometnega okolja.

Z uvajanjem novih tehnologij in preventivnih pristopov Slovenija aktivno dela na zmanjšanju hitrosti, več varnosti in manj prometnih nesreč in nenazadnje sledi cilju, ki mu sledijo številne evropske države in sicer VIZIJI NIČ.