Umetna inteligenca ni več eksperimentalna tehnologija prihodnosti, ampak…
…infrastruktura sedanjosti!
»Tako hitrega razvoja, kot se je zgodil na tem področju, in ga danes vidimo predvsem v velikem številu novih aplikacij, ki nastajajo na najrazličnejših področjih vsak dan, še nismo imeli v zgodovini. Nekateri to sprejemajo z zaskrbljenostjo, velikokrat je v osredju tudi skrb za lastno delovno mesto, drugi pa se produktov, ki so narejeni s pomočjo umetne inteligence veselijo. Vidijo, da jim bodo olajšali njihovo vsakdanje delo, znebili se bodo morda rutinskih opravil, kar bo povečalo njihovo produktivnost dela na drugih, ustvarjalnejših področjih,« je kot ključno na 3. Konferenci Umetna inteligenca in pravni izzivi izpostavila Zlata Tavčar, direktorica podjetja Tax-Fin-Lex.
Pravniki, sodniki, raziskovalci, tehnološki strokovnjaki in predstavniki gospodarstva so na konferenci predstavili najnovejše pravne, organizacijske in družbene izzive, povezane z uvajanjem umetne inteligence. Rdeča nit skoraj predavanj je bila, da bo evropski Akt o umetni inteligenci (AI Act) korenito spremenil način razvoja, uporabe in nadzora umetne inteligence v Evropi, hkrati pa odprl številna vprašanja glede odgovornosti, transparentnosti in varstva temeljnih pravic.
Odmevno je bilo predavanje višje državne tožilke Anite Veternik, namestnice nacionalnega predstavnika Slovenije pri Eurojustu, ki je opozorila na eksponentno rast digitalnega kriminala, uporabo »dark LLM« sistemov, avtomatiziranega phishinga in zlonamerne kode. Tjaša Kohek iz družbe Tax-Fin-Lex, je predstavila, kako lahko zanesljiv TFL AI Plus pomočnik pomaga pri poti skozi labirint zakonodaje. V Sloveniji in tudi v svetu ni veliko storitev umetne inteligence, ki bi na posameznem področju bile pionir v razvoju in bi ponujale vrhunsko rešitev, a hkrati bi tudi že uspešno monetizirale svoj vložek.
Izr. prof. dr. Petra Weingerl z Univerze v Mariboru je predstavila ključne zahteve evropskega AI Akta ter opozorila na izzive, ki jih nova zakonodaja prinaša za prakso in izvajanje nadzora nad sistemi umetne inteligence. Prof. dr. Verica Trstenjak je osvetlila aktualno sodno prakso Sodišča EU na področju umetne inteligence in poudarila pomen varstva temeljnih pravic v digitalni dobi. Aljaž Jadek in Eva Gostiša iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa sta govorila o avtorskih pravicah, podatkovnem rudarjenju ter iskanju ravnotežja med inovacijami in zaščito intelektualne lastnine.
Marko Grobelnik iz UNESCO centra IRCAI je predstavil praktične možnosti uporabe umetne inteligence in razvoja AI asistentov, Franc Bračun iz NLB pa organizacijske izzive uvajanja AI agentov v poslovna okolja. O uporabi umetne inteligence v sodstvu je govoril višji sodnik dr. Ciril Keršmanc, Miha Mlakar iz Pareto AI pa je predstavil prednosti in tveganja uporabe umetne inteligence v oblaku oziroma lokalnih okoljih.
Jožko Fornazarič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izpostavil vpliv umetne inteligence na upravne postopke in potrebo po spremembi obstoječih pristopov, doc. dr. Katja Drnovšek pa je opozorila na pomen digitalnih in AI dokazov v sodnih postopkih.
Prof. dr. Polona Domadenik je predstavila uporabo AI tehnologij in management sprememb v slovenskih podjetjih, dr. Paul Larsen pa izkušnje uporabe umetne inteligence v bančništvu in drugih visoko profesionalnih poklicih. Mag. Janez Kne je opozoril na prednosti in nevarnosti umetne inteligence v medijih, dr. Jelena Burnik iz Informacijskega pooblaščenca RS pa je predstavila aktualne izzive varstva osebnih podatkov.
Prof. dr. Elizabeta Zirnstein je spregovorila o uporabi umetne inteligence v kadrovskih procesih in zaposlovanju, doc. dr. Benjamin Lesjak pa o nevarnostih t. i. »shadow AI«, ko zaposleni uporabljajo AI orodja brez ustreznega nadzora organizacije. Ksenja Hiti in René Sansoni iz podjetja Datasec sta opozorila na tveganja razkrivanja poslovnih skrivnosti ob uporabi umetne inteligence.