(Po)misli nase ter naredi nekaj zase!

Prekomerna stimulacija – sodobna težava vseh nas.

Ali ste vedeli, da je količina vizualnih in slušnih informacij vsak dan večja kot kadarkoli v zgodovini naše vrste? Raziskave kažejo, da v povprečju absorbiramo 34 gigabajtov podatkov – v tradicionalnih medijih bi bilo to enakovredno 100.000 besedam. To je približno tako, kot bi se neprekinjeno pogovarjali 12 ur. Answear s svojo kampanjo ‘Misli nase – notranji mir’, skupaj s terapevtom Dragom Švajgerjem, opozarja na prekomerno stimulacijo ter nas poziva k spremembam.

Kaj je problem pretirane stimulacije? Je stanje psihofizične preobremenjenosti, ki jo povzroča prevelika količina dražljajev, vse to negativno vpliva na zdravje in lahko prispeva h kroničnemu stresu. Čeprav prestimulacija ni nov pojav, v digitalni dobi postaja vse intenzivnejša. Težava prevelikega števila dražljajev ni omejena le na nove tehnologije in družbene medije, k temu prispeva tudi sodobno mestno življenje s hrupom, hitrim tempom in nenehnimi zahtevami. Kako se  torej spopasti s prekomerno stimulacijo? Kako jo preprečiti? Answear skuša najti odgovore na zastavljena vprašanja in pomagati živeti v težavnem svetu. Pomoč in odgovore na nekatera vprašanja je zagotovil Drago Švajger, psihoterapevt in mag. Zakonske in družinske psihoterapije, ustanovitelj in strokovni vodja Uglašenih odnosov.

Odgovarja: Drago Švajger, mag. ZDT, psihoterapevt, ustanovitelj in strokovni vodja Uglašeni odnosi, center za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje.

Se o prekomerni stimulaciji sploh govori in kako lahko prepoznamo njene indice?
O prekomerni stimulaciji se v Slovenskem prostoru skorajda ne govori in ne piše. Zato je že čas, da damo tudi tej temi pozornost. Namreč prav vsi smo do ene mere (pre)stimulirani iz različnih virov. Zato je te vire potrebno ozavestiti, da lahko spoznamo do katere mere vplivajo na naše zdravje, počutje in načenjajo naše razpoloženje. Te indice je težje prepoznati, saj jih morda zamenjujemo in povezujemo z drugimi stvarmi. Klienti mi včasih povedo, da opazijo, kot da so njihove misli, čustva in telo preplavljene ali, da več ene informacije ne morajo slišati, kaj šele sprocesirati. Kar so že eni iz med prvih opozornilih znakov. Če jih ne prepoznamo dovolj zgodaj in tako poskrbimo zase, lahko ti znaki vodijo do resnejših, tudi težje obvladljivih. Statistika kaže, da je med najpogostejšimi opozorilnimi znaki lahko  nemir v nas, kot da se težko umirimo. Čutimo, da smo vse manj skoncentrirani, imamo občutek, da nenehno nekaj zamujamo, zato delamo še več in se trudimo vse bolj, nihanje razpoloženja in čustvena impulzivnost. V sebi pa čutimo nenehno napetost, vznemirjenje, se težje pomirimo in čutimo, da je v nas peveč čustev in misli, ki jih ne moramo ustaviti.

Kakšni so vidni oz. fizični učinki prekomerne stimulacije in kakšne so ‘tihe posledice’, ki jih morda telesno ne opazimo?
Prekomerna stimulacija  je lahko  za nas  izčrpavajoča. Namreč za naše možgane in živčni sistem je preveč,  da imamo z zunanjega okolja toliko dražljajev ( nenehna aktivnost na telefonu-sporočila, klici, preverjanje mailov, aplikacije, socialna omrežja, TV, radio, različne reklame, pritiski v službi, pričakovanja drugih kakšni naj bomo, kako naj izgledamo, trud, da bomo uspešni, pohvaljeni, itd.)  Mi ne moramo vseh misli in čustev sprocesirati, zato se pričnejo kazati učinki prestimulacije. Fiični znaki so telesna vznemirjenost, hitro bitje srca, občutek, kot da smo skoz pod adrenalinom ali pa povsem otopeli, prazni. Lahko imamo občutek, da toliko stvari počnemo, da včasih niti ne vemo kako smo se pripeljali od točke A do točke B. Doživljamo lahko občutek megle v glavi, ki se kaže kot polne misli, težko se skoncentriramo, zapomnimo. Doživljamo pa lahko tudi napade lakote ali izgubo apetita. Pojavi se želja po konzumiranju substanc (alkohola itd.), saj se nam zdi, da je to edino, kar nas pomiri. Dolgoročnih učinkov prestimulacije je kar nekaj, kot težave s samopodo, samozavestjo, nespečnost, občutek, da ne dosegamo dovolj, da nikdar ni dovolj in nismo uspešni. Pojavljajo se nam tesnobe, anksioznost, panični napadi. Predvsem pa to lahko vpliva na našo samozavest in samopodo. Ker nam manjka notranji mir in zadovoljstvo, smo tudi do sebe neizprosni in posledično neugodni za odnose. Saj smo težko dober poslušalec, pričakujemo preveč, smo nepotrpežljivi, netolerantni in nenehno iščemo neko vznemirjenost, ki bi nas končno pomirila in prebudila v nas mir. Posledice so pa tudi kornična utrujenost, izgorelost, fibromialgija, motnje pozornosti itd. Zato je še toliko bolj pomembno, da smo ozaveščeni in zmoramo poskrbeti zase.

Na koga vse vpliva prekomerna stimulacija – ali gre za težavo mladostnikov ali tudi starejših generacij?
S senzorično preobremenjenostjo se lahko vsi srečamo, zato je pomembno, da smo pozorni na ključne znake senzorične preobremenjenosti in znamo obvladovati senzorično preobremenjenost. Namreč pred tem ni nihče imun. Čutijo jo lahko že otroci, predvsem pa mladostniki in odrasli. Nihče se temu ne mora izogniti, saj smo obdani s sprožilci že na vsakem koraku. Tudi obisk trgovskega centra, večjega mesta ali brskanje po spletu je lahko za nas lahko že preveč prestimulirajoče. Saj v kratkem času prihaja do nas preveč dražljajev, informacij, kaj potrebujemo, kaj ne potrebujemo, kakšni naj bomo, različne možnozti izbire, ki v nas vzbudijo en pravi miselno čustveni vihar ali celo neurje. V nas se pa posledično pojavi vznemirjenost, jeza, strah, dvomi, razna vprašanja, pomisleki. Česar pa ne moramo sprocesirati. V nas pa vse to ostaja. Prav to je pa težava. Saj prav ti ostanki prestimuliranosti začnejo vplivati na nas.

Kaj lahko naredimo, da preprečimo posledice prekomerne stimulacije?
Na srečo obstajajo strategije za obvladovanje senzorične preobremenitve. Zato jo imamo lahko povsem pod kontorlo ali pa si pomagamo, če že doživljamo posledice. Sami lahko veliko naredimo, da preprečimo posledice in si pomagamo. Recimo v pomoč je lahko:

• Da se zavedamo vseh dejavnikov, ki na nas vplivajo negativno in pozitivno.
• Razvjanje sposobnosti opazovanja in ubesedenja svojih čustev ( recimo: “jezen/a sem,” v tem trenutku čutim vznemirjenost, bes, žalost in anksioznost,” itd.). To pomega, da imamo lahko čustva pod kontrolo in se jih učimo umirjati.
• Pozornost do tega kaj čutimo in mislimo, na ta način lahko opazujemo kaj se v nas dogaja in imamo čas, da se odzivamo pravilno.
• Dovoljenje, da ne rabimo biti nenehno na voljo za elektronska sporočila, klice, sms sporočila ali da ne rabimo biti nenehno odzivni na socialnih omrežjih.
• Vzeti si vsaki dan čas za trenutke, ki nas resnično umirijo, razveseljujejo in napolnijo.
• Sposobnost, da naredimo konkretne spremembe našega vsakodnevenga funkcioniranja ( na primer: zmanjšati količino stvari, ki ustvarjajo stres, razporejanje časa, ki ga preživimo za računalniki, telefoni, aktivnosti na socialnih omrežjih, zmanjšanje stvari, ki nam povzročajo nemir, negativna čustva misli-to so lahko osebe, TV ali radijske vsebine in razne aktivnosti.).

Kateri so vaši dodatni nasveti za izboljšanje psihofizičnega zdravja v sodobnem svetu?
Vsem bi svetoval in jih prijazno povabil k pomembnosti zavedanja, do katere mere cenimo in spoštujemo sami sebe ter kako zmoramo živeti v skladu s svojimi načeli. Bolj, kot to zmoremo, boljše postavljamo meje, poskrbimo zase, smo do sebe prizaneslivejši in bolj se imamo radi. Posledično smo pozorni na vse, kar na nas vpliva negativno in pogumno poskrbimo zase in svoje dobro počutje. Pomembno je tudi, da poskrbimo, da imamo dovolj informacij in smo ozaveščeni o temu, kaj je za nas zdravo, kako lahko živimo boljše in srečnejše. Na tem mestu bi vse lepo povabil na spletno stran https://mislinase.answear.si/. Namreč na tej spletni strani bodo objavljeni vsi moji nasveti, usmeritve v zvezi s posledicami prestimulacije. Predvsem pa ne bo manjkalo načinov in orodji, ki so lahko v pomoč pri vzpostavljanju kontrole nad prestimulacijo ter umserivami, ki prispevajo k večjemu zadovoljstsva s sabo in ohranjanju notranjega miru. Vsekakor je to dragoceno za graditev pozitivne samopodobe in samozavesti, ki prispeva k psihofizičnem zdravju v sodobnem svetu.