Slovenci imamo na bankah skoraj 33 milijard evrov: Kako prihranke zaščititi pred inflacijo?

Ob rekordnih bančnih vlogah gospodinjstev in povišani inflaciji se vse več varčevalcev sprašuje, kako dolgoročno ohraniti vrednost svojega premoženja.

Slovenska gospodinjstva imajo na bankah vse več prihrankov. Kot je pred kratkim poročal Forbes Slovenija na podlagi podatkov Banke Slovenije, so se vloge gospodinjstev v letu 2025 povečale za 2,2 milijarde evrov in dosegle rekordnih 32,8 milijarde evrov. Ob tem Banka Slovenije za leto 2026 napoveduje 3,6-odstotno inflacijo, kar znova odpira vprašanje, kako prihranke zaščititi pred izgubo kupne moči.

Denar na bančnem računu sicer prinaša občutek varnosti in dostopnosti, vendar lahko ob vztrajno povišani inflaciji njegova realna vrednost postopoma upada. To pomeni, da lahko z enakim zneskom čez nekaj let kupimo manj kot danes. Zato je pri dolgoročnem varčevanju pomembno razmišljati ne le o tem, koliko denarja privarčujemo, temveč tudi o tem, kako ohranjamo njegovo vrednost.

»Slovenci tradicionalno veljamo za varčen narod, kar potrjujejo tudi rekordni zneski bančnih vlog. A vprašanje, ki si ga mora danes zastaviti vsak varčevalec, ni več samo, koliko imam privarčevanega, temveč tudi, ali bo imel ta denar čez pet, deset ali dvajset let enako kupno moč. Prav zato je smiselno razmišljati o razpršitvi premoženja,« poudarja Peter Slapšak, direktor družbe Elementum.

Ena od možnosti dolgoročnega varčevanja in razpršitve premoženja so plemenite kovine. Zlato je skozi zgodovino veljalo za obliko hranilca vrednosti, h kateremu se vlagatelji pogosto zatekajo v obdobjih gospodarske negotovosti, visoke inflacije ali nihanj na finančnih trgih. Njegova prednost je predvsem v tem, da ni vezano na posamezno valuto, banko ali državo. Ob zlatu se kot pomembna plemenita kovina vse pogosteje omenja tudi srebro, ki ima poleg naložbene tudi izrazito uporabno vrednost.

Srebro ima ob naložbeni vlogi tudi izrazito industrijsko funkcijo. Uporablja se v elektroniki, energetiki, medicini, avtomobilski industriji in številnih novih tehnologijah. Zaradi tega ga del vlagateljev vidi kot kovino z dvojno naravo, in sicer kot plemenito kovino in hkrati kot pomembno industrijsko surovino. Za tiste, ki razmišljajo o postopnem vstopu v plemenite kovine, je lahko zanimiva tudi možnost varčevanja v obliki naložbenega srebra.

Pri odločanju za naložbo v plemenite kovine je pomembno, da posameznik razume, da ne gre za kratkoročno špekulacijo, temveč za dolgoročnejši pristop k varovanju dela premoženja. Prav tako je ključno, da varčevalec izbere fizično zlato in srebro preverjenega porekla, ustrezne čistine in z jasnim lastništvom.

»Plemenite kovine niso namenjene temu, da bi nadomestile vse druge oblike varčevanja. Njihova vloga je predvsem v tem, da predstavljajo stabilnejši del premoženja in varčevalcu omogočajo večjo razpršenost. Pri tem je pomembno, da se posameznik odloča premišljeno, postopno in z razumevanjem svojih finančnih ciljev,« poudarja Slapšak.

V Elementumu ob tem poudarjajo, da varčevanje v plemenitih kovinah ni nujno rezervirano le za posameznike z večjimi prihranki. Vse pogosteje se zanj odločajo tudi tisti, ki želijo del svojih mesečnih prihodkov postopoma usmerjati v dolgoročno ohranjanje vrednosti. Tak pristop omogoča, da posameznik vstopa postopoma, brez enkratnih večjih finančnih odločitev.

Pri tem je priporočljivo, da plemenite kovine predstavljajo le del širše finančne slike posameznika. Pred odločitvijo je smiselno preveriti osnovne informacije o obliki naložbe, stroških, hrambi, likvidnosti, dolgoročnih ciljih ter spremljanju gibanja vrednosti na trgu, kjer je pomemben tudi podatek, kot je cena srebra. Ključno vprašanje namreč ni, katera oblika varčevanja je edina pravilna, temveč kako prihranke razporediti tako, da bodo dolgoročno čim bolje zaščiteni pred izgubo vrednosti.