V zadnjem času ljudje v svoji prehrani vedno več pozornosti dajejo beljakovinam. In če ste tudi sami povečali vnost tega makrohranila, ste morda opazili, da ste bolj žejni, to pa ni nujno naključje. Pri višjem vnosu proteinov telo namreč proizvede več dušikovih presnovkov, predvsem sečnine (uree), ki jih morajo ledvice izločiti z urinom. Za to je praviloma potrebne več tekočine, zato je povsem mogoče, da se žeja ob bolj beljakovinsko usmerjeni prehrani poveča.

Ali moramo ob večji količini beljakovin piti več vode?

V praksi pogosto da, vsaj nekoliko, vendar pa ne obstaja eno univerzalno pravilo, da bi moral vsak ob visokoproteinski prehrani popiti točno določeno dodatno količino vode. Potreba je odvisna od tega, koliko beljakovin zaužijete, kako slana je prehrana, koliko se gibate, koliko se potite, kakšna je temperatura okolja in kakšno je vaše splošno zdravstveno stanje. Znanstveni pregledi pa potrjujejo, da višji vnos beljakovin poveča količino topljencev, ki jih mora telo izločiti, zato se potreba po vodi lahko poveča.

Zakaj pride do večje žeje?

Ko zaužijete več beljakovin, telo aminokisline presnovi, pri tem pa nastane več uree, ki pomembno prispeva k osmolalnosti urina. Preprosto povedano: ledvice morajo “odplakniti” več odpadnih snovi. Če čez dan ne pijete dovolj, je urin bolj koncentriran, telo pa to pogosto zazna kot žejo, zato veliko ljudi pri večji količini mesa, proteinskih napitkov, skute ali drugih beljakovinskih obrokov spontano začne piti več.

Je to lahko razlog za skrb?

Pri zdravih ljudeh z normalnim delovanjem ledvic večja žeja ob višjem vnosu beljakovin običajno sama po sebi ni znak težave. Pogosto gre le za normalen odziv telesa na drugačno prehransko sestavo. Vseeno pa je smiselno biti pozoren, če poleg žeje opazite še zelo temen urin, glavobole, utrujenost, zaprtje ali če se vam zdi, da morate nenavadno pogosto urinirati in se kljub pitju ne počutite dobro. To so lahko znaki, da tekočine ne nadomeščate dovolj.

Koliko vode je dovolj?

Evropska agencija za varnost hrane kot ustrezen skupni dnevni vnos vode navaja približno 2 litra za ženske in 2,5 litra za moške, pri čemer to vključuje vodo iz pijače in hrane, ne le kozarcev vode. To je osnovna orientacija, ne pa določena meja. Če jeste pretežno beljakovinsko (keto dieta), telovadite ali se bolj potite, je lahko vaš dejanski dnevni vnos tekočine višji.

Kako veste, da pijete dovolj?

Najbolj uporabna praktična pokazatelja sta:

• da čez dan niste izrazito žejni
• da je urin večinoma svetlo rumen in ne močno temen

Ni pa treba vode piti na silo v velikih količinah “za vsak slučaj”. Pri zdravih ljudeh je občutek žeje pomemben regulator ravnotežja tekočin, ledvice pa lahko v precej širokem razponu prilagajajo koncentracijo urina glede na vnos tekočine in prehransko obremenitev.

Kdaj je potrebna dodatna previdnost?

Pri ljudeh z boleznijo ledvic ali drugimi zdravstvenimi težavami je zgodba drugačna. Višji vnos beljakovin lahko pri kronični bolezni ledvic pomeni dodatno obremenitev, zato je takrat smiselno količino beljakovin in tekočine usklajevati z zdravnikom ali kliničnim dietetikom. Če imate bolezen ledvic, otekanje, povišan krvni tlak ali težave z uriniranjem, ni dobro, da količino proteinov močno zvišujete na lastno pest.