fbpx

Razkrit pravi pomen čiste lepote

Čemu lahko in čemu ne smeš zaupati!

Trenutno je zelo priljubljena “čista lepota”. Skupaj z ostalimi izrazi, kot so “zelena” in “naravna”, se uporablja za opis vseh vrst izdelkov za nego kože in las, ličila in dišave.

Ljudje smo dandanes bolj kot kadarkoli prej zaskrbljeni glede zdravja in okolja, zato nas vsekakor zanima, kaj je dejansko v izdelkih, ki jih neposredno nanašamo na kožo. Trgovci se zavedajo, da potrošniki želimo kozmetične in lepotne izdelke, ki niso polni potencialno škodljivih sestavin. Čista lepota oziroma kozmetika pomeni, da izdelki ne vsebujejo sestavin, kot so sulfati, parabeni, formaldehidi, ftalati in mineralna olja. V Evropi je prepovedanih več kot 1300 nevarnih sestavin (za primerjavo, v Ameriki je prepovedanih le 11 sestavin).

Torej, kaj sploh pomeni “čista” lepota?

Lepotne znamke uporabljajo izraz “čisto” za označevanje izdelkov, ki ne vsebujejo določenih sestavin (naravnih ali sintetičnih) za katere menijo, da so sporne ali nevarne, kot so parabeni in smukec. Težava je, da se brez predpisov lahko karkoli imenuje “čisto” – ne glede na to, ali je dokazano, da je neškodljivo ali ni.

V nadaljevanju ti pojasnjujemo še nekaj ostalih izrazov, ki ti bodo še kako prišli prav pri kupovanju kozmetike:

“Naravno” (“natural” ali “all-natural”)
Kaj pomeni: Izdelek je izdelan iz sestavin, ki izvirajo iz narave – bodisi rastlinske, mineralne ali živalske, ki so minimalno spremenjene.
Težava: Le nekaj naravnih sestavin se v kozmetiki uporablja povsem nespremenjenih. “Naravno” ne pomeni vedno bolj zdravo: nekatere naravne snovi so lahko celo škodljive.
Zaupanje: Ko na embalaži opaziš žig Ecocert Natural Cosmetic to pomeni, da je vsaj pol sestavin v izdelku na rastlinski osnovi.

“Organsko” (“organic”)
Kaj pomeni: Sestavine izdelka in formulacija so proizvedene brez škodljivih pesticidov.
Zaupanje: Organski izdelki morajo vsebovati 95% organsko pridelanih sestavin, če so potrjeni od USDA (United States Department of Agriculture) in 70% organskih sestavin, če so potrjeni s strani NSF-ja (National Science Foundation).

“Naravno pridobljeno” (“naturally derived”)
Kaj pomeni: Naravne sestavine v izdelku so lahko bile kemično obdelane.
Zaupanje: Ko vidiš izdelek s takšnim ali podobnim izrazom kot je “naravni izvor” ali “narejeno iz naravnih sestavin”, poišči na embalaži število, koliko procentualno je takšnih sestavin v izdelku.

“Brez kemikalij” (“chemical-free”)
Kaj pomeni: Izdelek ne vsebuje škodljivih kemikalij, kot so formaldehid, toluen in svinec.
Zaupanje: Vedno se lahko zaneseš na trditev, ki je specifična za določeno sestavino, kot je na primer “brez parabenov”, četudi ne vsebuje nobenih žigov kozmetičnih organizacij.

“Brez strupov” (“nontoxic”)
Kaj pomeni: Izdelek ni škodljiv za ljudi.
Težava: Tak širok izraz je brez pomena, če se ne nanaša na določeno sestavino. Skoraj vse, tudi pitna voda je lahko škodljiva v enormnih količinah.
Zaupanje: Nikoli, ker trditev ni mogoče dokazati ali ovreči.

“Zeleno” (“green”) ali “Trajnostno” (“sustainable”)
Kaj pomeni: Izdelki so narejeni z minimalnim vplivom na okolje. Ta širok pojem zajema vse, od tega, kaj je v izdelku, do tega, kako je izdelan, pakiran, dostavljen in uničen.

Kako je lahko tvoja lepotna rutina zares “čista”?

1. Vedno preveri sestavine.
V veliko pomoč pri sestavinah ti bosta spletni strani Made Safe in EWG Skin Deep. Cilj obeh neprofitnih organizacij je zbrati najnovejše podatke o sestavinah in priporočiti varnostno certificirane izdelke po kategorijah.

2. Izbiraj izdelke brez dišav in barvil.
Izdelki, ki ne vsebujejo dišav ali barvil so po naravi boljši za okolje, saj se pri izdelavi uporabi manj sestavin, številni ljudje pa so občutljivi na oboje. Tudi dišave iz naravnih virov lahko povzročijo reakcije. Poleg tega pa blagovnim znamkam ni treba na izdelkih navesti “odišavljeno”, zato v mnogih primerih ni mogoče vedeti, kaj je v teh izdelkih, če pozorno ne preučimo vseh sestavin.

3. Izbiraj izdelke s čim manj embalaže.
Bolj kot je embalaža minimalna, boljša je za okolje. Kadarkoli je le mogoče, izberi izdelke z manj sestavinami in brez delov ali materialov, ki jih ni mogoče reciklirati ter nepotrebnih elementov, kot so zunanje škatle.