Domov » Zanimivosti » Kar 66 odstotkov ljudi ima nomofobijo! Si med njimi tudi ti?

Kar 66 odstotkov ljudi ima nomofobijo! Si med njimi tudi ti?

ZanimivostiZdravje
Kar 66 odstotkov ljudi ima nomofobijo! Si med njimi tudi ti?
📷 Sarah Ashcroft / Instagram

Sediš na kavču in gledaš televizijo, ko vidiš reklamo za razprodaje. Posežeš po telefonu, da bi novico sporočila svoji sestri/kolegici, telefona pa ni tam. Pogledaš pod blazino. Nič. Niti ga ni na klubski mizici. Ni ga ne v torbi in tudi ni priklopljen na polnilec. Potem pa se spomniš, da si ga odložila na polico zraven vhodnih vrat, ker so bile tvoje roke polne nakupovalnih vrečk iz trgovine z živili. Huh, olajšanje preplavi tvoje telo. Če ti to manj zveni kot prikupna pozabljivost in bolj kot najbolj strašna grozljivka, potem imaš nomofobijo.

Kaj je nomofobija?

Nomofobija je strah, da nimaš dostopa do mobilnega telefona. To ne pomeni samo strahu, ki ga občutiš, ko ugotoviš, da si svoj telefon pozabila doma ali ga nikjer ne najdeš. Nanaša se tudi na zaskrbljenost oziroma tesnobo, ki se pojavi, ko imaš na telefonu zelo malo baterije, če imaš nedosegljiv signal ali pa ko počneš nekaj, kar ti preprečuje, da bi redno preverjala svoj telefon (na primer vožnja ali obisk gledališke predstave).

Od kje izvira ime?

Beseda je okrajšava izraza “no mobile phone phobia” (brez mobilna telefona fobija) in so jo prvič uporabili na poštnem uradu v Angliji leta 2008, da bi opisali študije o strahovih, ki jih povzroča uporaba mobilnega telefona.

Kdo najpogosteje trpi za nomofobijo?

Mladi in tisti, ki so začeli uporabljati mobilni telefon že zelo zgodaj in so zaradi tega tudi kasneje v življenju bolj odvisni od njega ter posledično bolj pod stresom, če ga nimajo konstantno pri sebi.

Imaš tudi ti nomofobijo?

Morda. Najlažje to ugotoviš tako, da spodnje trditve označiš z od 1 (se sploh ne strinjaš) do 7 (se popolnoma strinjaš).

1. Brez stalnega dostopa do informacij prek pametnega telefona bi se počutila zelo neprijetno.
2. Zelo živčna bi bila, če ne bi mogla v vsakem trenutku, ko bi si želela, preveriti informacij na mobilnem telefonu.
3. Če ne bi mogla preveriti novic (dogodkov, vremena itd.) na pametnem telefonu, bi bila nervozna.
4. Vedno me je strah, da mi bo zmanjkalo baterije na telefonu.
5. Če bi mi tisti mesec zmanjkalo prenosa podatkov, minut ali sporočil, bi zagnala paniko.
6. Če ne bi imela signala ali ne bi imela dostopa do Wi-Fija, bi konstantno preverjala, kdaj bo ponovno omogočen vsaj en izmed njiju.
7. Če ne bi mogla uporabiti svojega pametnega telefona, bi me bilo strah, da bi nekje obtičala.
8. Če nekaj časa ne bi mogla preveriti svojega telefona, bi čutila neizmerno potrebo po tem, da to čim prej storim.

Če ne bi imela svojega pametnega telefona s seboj…

1. …bi bila zelo nervozna, ker ne bi mogla takoj komunicirati z družino in/ali prijatelji.
2. …bi bila zaskrbljena, ker me moja družina in/ali prijatelji ne bi mogli poklicati.
3. …bi bila nervozna, ker ne bi mogla sprejemati sporočil in klicev.
4. …bi bila nervozna, ker ne bi vedela, ali me je kdo klical.
5. …bi mi bilo zelo neprijetno, ker ne bi bila na tekočem z dogajanjem na socialnih omrežjih.
6. …bi bila nervozna, ker ne bi mogla preverjati elektronskih sporočil.
7. …bi se počutila čudno, ker ne bi vedela, kaj naj počnem.

Višji kot je skupni znesek, bolj resna je tvoja nomofobija.

Kako lahko zmanjšaš strah in preprečiš poslabšanje situacije?

Če čutiš nelagodje, nesproščenost ali nervozo, ko nimaš telefona pri sebi (za razliko od panike in groze), potem imaš le blažjo obliko nomofobije. V kolikor pa zganjaš paniko, pa bi morala razmisliti o tem, da delaš načrtovane odmore od telefona – da ga pustiš v torbici, ko si na delovnem mestu ali da ga pustiš v drugi sobi med gledanjem filma. To ti lahko sčasoma zelo pomaga pri tem, da se počutiš povsem OK, ko telefona nimaš pri sebi. Na ta način pa lahko tudi ugotoviš, iz kje izvira strah: ti je neprijetno zato, ker ne moreš v vsakem trenutku priti v stik z družino/prijatelji ali se ti zaradi nedosegljivosti zdi, da nekaj zamujaš?

Če je tvoj strah hujši, potem se vsekakor pogovori s strokovnjakom za duševno zdravje – še posebej, če meniš, da zaradi tvoje obsedenosti s telefonom trpijo vsakdanje dejavnosti.